Nacionalni energetski in podnebni načrt je zasnovan podrobno in daljnosežno, tudi zelo ambiciozno. Je po vašem mnenju pravilno zastavljen in izvedljiv?

Slavko Ažman: Vsaj v delu, ki se nanaša na trajnostno mobilnost, menim, da ni dovolj podrobno pripravljen. Zato smo se predstavniki avtomobilskih znamk ponudili, da pomagamo pri snovanju zakona s strokovnimi predlogi. Konkretno se mi zdi, da je načrt pomanjkljiv na področju elektromobilnosti, saj kljub temu, da nas leta 2035 čaka popoln prehod nanjo, ne prinaša nobenih novih ukrepov, kako bomo Slovenijo pripravili na to. Ne gre le za Ljubljano in večja mesta, ampak tudi za podeželje in odmaknjene kraje. Tam bodo izzivi večji. Osnutek NEPN ta hip le predpostavlja, da bo na trgu dovolj električnih avtomobilov in polnilnic zanje. A menimo, da zgolj domneve niso dovolj, brez truda in vlaganj do tega ne bo prišlo. Dejstvo je, da Slovenija sodi med članice EU, ki so najmanj pripravljene za prehod na elektromobilnost.

Katere pa so tiste ključne točke, kjer so potrebne spremembe, in ali je zanje dovolj časa?

Slavko Ažman: Časa je razmeroma malo. Do začetka maja smo morali vladi poslati predloge sprememb. To so ključne točke, za katere je treba najti pozitivne rešitve. Nujno je odgovoriti na vprašanje, kako se bodo polnili električni avtomobili v večstanovanjskih objektih. Druga točka zadeva prostorsko politiko, ki mora ustvariti pogoje za elektromobilnost. V tretjem delu bo treba urediti zagate pri davčnih spodbudah. Ta hip v praksi pogosto prihaja do nepotrebnih zapletov, ki jih je mogoče precej enostavno odpraviti. Naslednja točka pa je ustrezna promocija elektromobilnosti. Ta mora priti z nacionalnega nivoja, saj novo tehnologijo le tako lahko verodostojno in učinkovito približamo ljudem. Tu je še nekaj drugih področij, a našteta so ključna.

Eno bolj perečih vprašanj je predvsem, kako zagotoviti polnjenje električnih avtomobilov v strnjenih stanovanjskih soseskah. Imate rešitev?

Slavko Ažman: Imamo rešitve in že večkrat smo jih predlagali vladi. Gre za več področij. Prvo je stanovanjski zakon, ki zdaj zahteva stoodstotno soglasje za spremembe in gradbene posege na objektih, pri čemer mislim na vgradnjo polnilnic in sončnih elektrarn na stanovanjskih zgradbah. Naš predlog je, da se delež soglasij, potrebnih za omenjene spremembe, zmanjša s sto na 50 odstotkov, tako kot to denimo velja za dostop do elektrike in vode. Malo se sicer premika v pravo smer, po novem predlogu je zahtevani delež soglasij za priključitev sončnih elektrarn 75 odstotkov, a menim, da je v praksi tudi to preveč za uspešno izvedbo.

Finančno panogo kar naenkrat podrobno zanimajo mobilnost, tehnologije in gradnja, saj financirajo njihove investicije.

Pa je danes res tako težko dobiti soglasja?

Slavko Ažman: Je težko. Pravzaprav je nenavadno, da nekdo, ki ima lastno parkirno mesto in elektriko v steni, vseeno potrebuje soglasje vseh drugih solastnikov za priključitev, in to kljub temu, da je pripravljen sam financirati poseg in vgraditi lastni števec. A to v marsikaterem primeru ni mogoče zaradi administrativnih ovir, ki bi jih bilo treba odpraviti.

Omenili ste, da bi z manjšimi spremembami lahko dosegli dobre rezultate tudi na drugih področjih. Na katerih?

Slavko Ažman: Tako je. Pri lahkih gospodarskih vozilih je težava, da baterije precej povečajo njihovo maso, posledično pa se zmanjša dovoljena obremenitev z vozniškim dovoljenjem B-kategorije. To seveda zavira uvajanje električnih dostavnih avtomobilov, ki so zelo primerni za prevoz v mestna središča. V Nemčiji so to oviro rešili tako, da so mejo za vožnjo električnih dostavnikov z vozniškim dovoljenjem kategorije B povečali s 3,5 na 4,25 tone skupne mase.

Gospa Struna Bregar, zajemiva NEPN s širšega vidika trajnosti. Kakšen je vaš pogled, kaj predlagate?

Ana Struna Bregar: V CER podpiramo najbolj ambiciozne cilje zelenega prehoda preprosto zato, ker govorimo o prihodnosti naše družbe. V preteklosti smo se povezali s številnimi mednarodnimi poslovnimi organizacijami s tega področja. Naši partnerji so z izmenjavo izkušenj in dobrih praks spoznali, da zeleni prehod prinaša številne priložnosti in zmanjšuje tveganja v prihodnosti. 

Pri sestavi NEPN svetujemo glede mobilnosti, gradnje, materialov, odpadkov in še marsičesa. V CER imamo različne sekcije, od katerih vsaka pokriva svoje področje in bo pripravila podrobne predloge za prenovo NEPN.

Pa podjetja razumejo cilje NEPN, vedo, kakšne ukrepe bodo morala izvajati?

Ana Struna Bregar: Ena od posebnosti NEPN je, da je v tej in prejšnji obliki pripravljen po načelu od zgoraj navzdol, mi pa zagovarjamo princip od spodaj navzgor. Procesa smo se lotili tako, da smo stanje in razumevanje ciljev najprej preverili pri podjetjih, ki so člani CER. Ugotovili smo, da niso imela jasnih stališč niti komentarjev k ciljem NEPN. Tu nastopimo mi, ki želimo te cilje našim članom prevajati v konkretne ukrepe, aktivnosti in finančne načrte. Zdi se nam, da je sedaj pravi trenutek. Časa za dopolnitve je dovolj, saj menim, da maja še ne bo pripravljen končni osnutek zakona, morda pa tudi septembra ne bomo imeli zadnje različice. To je dobro, saj so za pripravo tako obsežnega zakona potrebni čas in izkušnje, ker po našem mnenju podnebna revolucija prinaša tudi industrijsko revolucijo.

Kako globoko bo NEPN posegel v delovanje podjetij?

Ana Struna Bregar: Zelo globoko, saj nove tehnologije zahtevajo nove standarde, zato potrebujemo popolnoma nov sistem, ki bo podpiral ukrepe in doseganje ciljev. Tega seveda ni mogoče narediti čez noč, precej lažje pa je tako korenite spremembe uvajati takrat, ko imaš že nekaj izkušenj. Za nas je zelo dragoceno, da v CER, v katerega je včlanjenih že prek sto slovenskih podjetij iz različnih panog, s pogovori prihajamo do vprašanj, rešitev, tehnologij in tudi ukrepov, ki doslej niso delovali. To pomeni le to, da moramo razvijati nove načine in metode, da dosežemo cilje.

Eno od naših orodij je Green Star in je aprila prejelo nagrado časnika Finance za najboljši energetski projekt po izboru bralcev. Gre za digitalno strateško orodje s podatki o trajnostnem poslovanju, s pomočjo katerega je mogoče izračunati ogljični odtis podjetja obsega 1 in 2. Opažamo pa tudi, da podjetja posegajo že v obseg 3, v katerem je ena od točk mobilnost zaposlenih.

Imate že kakšne konkretne cilje in predloge za pripravljavce zakona?

Ana Struna Bregar: Vsekakor. Omenila sem že, da imamo v CER zelo ambiciozne okoljske cilje, te pa lahko dosežemo le z rednim dialogom s pripravljavci zakona, saj bomo le tako lahko vplivali na končni zakon. Verjamem, da bo uvajanje sprememb trajalo dlje, v tem času pa bi radi, da se spremeni marsikaj. Denimo sistem spodbud se mora prevetriti, pregledati in preusmeriti na področja, ki bodo v skladu s cilji NEPN. To pomeni, da bodo podjetja, ki bodo vlagala v zeleno prenovo, za to tudi nagrajena. Verjamemo, da jim bo evropska zakonodaja dala pospešek, saj spodbuja sistemsko izobraževanje in zaposlovanje kadrov na področju trajnosti.

Podjetja, ki bodo vlagala v zeleno prenovo, bodo za to tudi nagrajena.

Cilj oziroma posledica NEPN je tudi tesnejše povezovanje različnih panog. Kako ga opažate?

Ana Struna Bregar: Zeleni prehod je dejansko sprožil tudi medpanožni prehod, gre za najtesnejše povezovanje panog doslej. V praksi to pomeni, da se finančni sektor kar naenkrat zanima za mobilnost, tehnologije in gradnjo, saj financira njihove investicije in želi razumeti, kako se spreminjajo te dejavnosti. Veja energije se vse bolj poglablja v mobilnost in gradnjo, visokotehnološka podjetja, ki se ukvarjajo s podatki, pa dejansko posegajo v vse panoge. Lahko rečem, da gre pri povezovanju resnično za novo oblikovanje prihodnosti, družbe, tehnologij, uporabniških izkušenj in tudi metod, kako sploh sodelovati med seboj.

Veseli pa nas, da ne opažamo več odpora, ampak navdušenje za trajnost, ki je vse bolj nalezljivo, tudi zato, ker prehod prinaša nove priložnosti. Vidimo, da se družba dejansko spreminja, to pa izhaja iz nas, ljudi.

Kako dojemljivi smo Slovenci, koliko časa potrebujemo za pot od nerazumevanja do ponotranjenja neke ideje?

Ana Struna Bregar: Načelno smo Slovenci zelo dojemljivi. Radi se pohvalimo, da živimo v majhni in zeleni državi, razumemo samooskrbo in smo ponosni nanjo. A v trenutku, ko je treba nekaj radikalno spremeniti in vložiti denar, imamo vseeno zadržke. Pogosto so ti sicer upravičeni, saj prehod zahteva velike investicije. Zato so vladne podpore z nepovratnimi sredstvi, olajšavami ali kakršnimi koli drugimi spodbudami še toliko pomembnejše za odpravljanje teh zadržkov.

Vloga CER se je v preteklosti nekoliko spreminjala, kajne?

Ana Struna Bregar: CER je na začetku končnim kupcem ponujal trajnostne rešitve na področju gradnje in prenove. Nato je prišla elektromobilnost in zaznali smo, da podjetja končnim strankam ne morejo zagotavljati ugodnosti, če vlada ne omogoča spodbud in olajšav ter ozaveščanja, zato smo se leta 2016 v vlogi partnerstva za trajnostno gospodarstvo preusmerili v sodelovanje s podjetji, torej od B2C v B2B. Obenem smo vzpostavili še odnos z vlado. Od leta 2019 pa podrobno sledimo tudi zelenemu dogovoru EU, ki je doslej prinesel cunami v obliki 148 dokumentov v različnih sektorjih. Podjetja jim seveda sploh ne zmorejo slediti, poleg tega pa pri nas ni organizacij, ki bi jih obveščale o vseh spremembah. Zato smo to vlogo prevzeli mi.

V drugem delu pa gre za vključitev sprememb zakonov v EU v nacionalno zakonodajo. Na tem mestu moram pohvaliti sekcijo distributerjev avtomobilov ADS, ki resnično podrobno spremlja spremembe, daje pripombe in komentarje, zato nas tudi ministrstva prepoznajo kot kompetentnega sogovornika.

Kje pa so stične točke med Porsche Slovenija in CER?

Slavko Ažman: Glede na to, da smo vodilna avtomobilska skupina v Sloveniji – režemo si kar 33-odstotni tržni delež –, nosimo tudi veliko odgovornost. Dejstvo je, da izpusti v prometu še vedno strmo naraščajo. To pomeni, da niso pod nadzorom in so potrebne velike spremembe na tem področju. Zato se povezujemo s podobno mislečimi podjetji in CER je vsekakor pravi partner s pestrim naborom članov, ki delajo na širšem področju trajnosti in zelenega prehoda. Sodelovanje s podjetji v CER pomeni tudi to, da se skupaj spoprijemamo s predlogi, kot je NEPN, kar je neprecenljivo.

Gospa Struna Bregar, omenili ste delitev mobilnosti na tri dele. Kateri so?

Ana Struna Bregar: Res je, ko v CER govorimo o mobilnosti, gre dejansko za tri področja, in sicer za trajnostno mobilnost, čisto mobilnost in pametno mobilnost. V partnerstvu pripravljamo priporočila za vse tri, saj je treba upoštevati prav vse, električni avtomobili so le del tega, sicer zelo pomemben. Preprosto gre za to, da bomo v prihodnosti povezovali različne mobilnostne rešitve glede na lokacijo uporabe (mesto ali podeželje) in vrsto mobilnosti. Podjetjem pomagamo na več načinov. Pregledujemo predpise in finančne ukrepe, ki jih bomo predlagali odločevalcem. Na drugi strani sestavljamo priporočila za podjetja, denimo kako naj se lotijo razvoja, zastavijo načrt mobilnosti in strategije, urejajo vozne parke, spodbujajo zaposlene oziroma partnerje in podobno.

Zeleni dogovor je od leta 2019 prinesel cunami v obliki 148 dokumentov.