Samooskrba je proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov z napravo za samooskrbo, ki je priključena na notranjo nizkonapetostno inštalacijo stavbe. Namenjena je pokrivanju lastnega odjema električne energije končnega odjemalca, in sicer gospodinjskega ali malega poslovnega odjemalca. Naprava za samooskrbo lahko proizvaja električno energijo z izrabo sončne, vetrne, vodne ali geotermalne energije ter s soproizvodnjo toplote in električne energije, ki kot primarni vir uporablja obnovljive vire energije. V praksi močno prevladujejo naprave za izrabo sončne energije - sončne elektrarne. Končni odjemalci z napravo za samooskrbo se brez pomoči omrežja ne morejo samooskrbovati z električno energijo in nujno potrebujejo omrežje, ki jim omogoča oddajo viškov proizvodnje ter možnost odjema energije, ko njihova proizvodnja ne zadošča. Distribucijsko omrežje je v tem primeru zaradi neusklajenosti med proizvodnjo odjemalčeve proizvodne naprave za samooskrbo in porabo končnega odjemalca v vlogi »virtualnega« hranilnika oziroma baterije. Po novelirani Uredbi o samooskrbi iz leta 2019 je lahko samooskrba v primeru posameznih gospodinjskih ali malih poslovnih odjemalcev individualna. V primeru med seboj povezanih gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev z napravo za samooskrbo pa gre za skupnostno samooskrbo, ki lahko zajema samooskrbo večstanovanjskih stavb ali skupnost OVE, v katero se lahko povežejo odjemalci, ki odjemajo električno energijo preko dveh ali več merilnih mest, ki sta oziroma so priključeni na nizkonapetostno omrežje iste transformatorske postaje. Največja moč naprave za samooskrbo ne sme presegati 0,8-kratnika priključne moči odjema merilnega mesta, na katerega je ta naprava priključena, oziroma 0,8-kratnika vsote priključnih moči odjema merilnih mest, vključenih v posamezno skupnostno samooskrbo.

Če se odločite za postavitev sončne elektrarne na svojem objektu, lahko proizvajate lastno zeleno električno energijo, hkrati pa si znižate strošek elektrike. Sonce proizvaja energijo v dveh pojavnih oblikah - kot »toploto« in kot »svetlobo«. Za obratovanje sončne elektrarne potrebujete le svetlobo. Tudi na območjih, kjer je večji del dneva oblačno in ne sije sonce, je še vedno dovolj svetlobe za proizvajanje elektrike.

Pred pripravo konkretne ponudbe strokovnjaki MOON opravijo pregled na vašem objektu. Pri tem preverijo električne inštalacije, infrastrukturo, lego objekta in predvideno namestitev sončne elektrarne … in vam nato na podlagi tega pripravijo najustreznejšo rešitev.

Po tem, ko se s strokovnjaki MOON dogovorite, kaj točno potrebujete, poteka postopek naprej zelo hitro. Še najbolj zamudni so uradni postopki, skozi katere pa vas vodijo strokovnjaki MOON in jih povsod, kjer je to le mogoče, tudi opravijo namesto vas. Najbolj zamuden del postopka je obravnava vloge in pridobivanje dovoljenja za priklop pri elektrodistributerju. Ti postopki lahko trajajo nekaj tednov. Sama inštalacija je precej hitrejša. Po navadi je montaža dokončana v enem dnevu.

Ocenjujemo, da se investicija splača vsem, katerih letna poraba je večja od 4000 kWh oziroma njihov mesečni račun za elektriko znaša 50 evrov ali več. Mesečni račun za elektriko bo po izgradnji sončne elektrarne sestavljen le še iz stroška obračunske moči in prispevka za SPTE in OVE, ki pa je vezan na priključno moč vašega elektro priključka in ga plačujete že zdaj, tudi v primeru, da ne porabite prav nič električne energije.

V povprečju se investicija v domačo sončno elektrarno povrne med 8 in 12 leti kar je odvisno od velikosti same sončne elektrarne (večja ko je, nižja je cena na kW) in seveda vaše porabe in cene električne energije iz omrežja. Pri tem ne pozabite, da bo sončna elektrarna delovala vsaj 30 let!

Seveda. Informativno smo izračunali, kaj pomeni samooskrba z električno energijo, če je moč vašega priključka 43 kW. Na letni ravni se naredi poračun razlike med proizvedeno elektriko iz sončne elektrarne, ki je bila oddana v omrežje, in električno energijo, ki je bila iz omrežja pridobljena. Porabo elektrike smo za naš izračun ocenili na približno 35 tisoč kWh na leto. Kot kaže tabela, bi v 25 letih s sončno elektrarno prihranili skoraj 78 tisoč evrov.

Sončna elektrarna na vaši strehi bo skozi ves dan proizvajala dovolj električne energije za gospodinjsko porabo (luči, gospodinjski aparati itd.). S pomočjo lastne sončne elektrarne pa ne boste le zmanjševali svojega računa za elektriko, ampak boste tudi ustvarjali presežek, ki ga lahko prodajate dobavitelju elektrike ali pa shranite v hranilnik električne energije ter shranjeno energijo porabite zvečer, ko vaša sončna elektrarna ne proizvaja elektrike.

Da, če seveda uporabljate električne ogrevalne naprave, kot so IR paneli, toplotna črpalka, električno talno gretje …

Sončna elektrarna s tehnologijo, s katero izkoriščate obnovljive vire energije, je vse bolj prepoznavna kot sistem, ki ne onesnažuje okolja in je nujen za energetsko neodvisno, trajnostno oskrbo z električno energijo. Ne potrebuje polnjenja, nima premikajočih se delov, ne onesnažuje okolja, deluje tiho in potrebuje minimalno vzdrževanje.

Pravilno povezani elementi sončne elektrarne so popolnoma varni. Namestitev modulov na streho je podobna prekrivanju s strešniki in električne povezave delujejo brez tveganja. Strokovnjaki MOON poskrbijo za kvalitetno in zanesljivo montažo. Obratovanje sončne elektrarne tudi ne povzroča sevanja.

Solarne module lahko postavimo na skoraj vsako stavbno površino, ki je s sončno svetlobo obsevana večji del dneva. Najbolj učinkovita je postavitev na streho, ki je orientirana proti soncu. Sončne module lahko vgradimo tudi v fasade stavb, na rastlinjake, na garaže, kot senčenje teras ali pa na tla, skratka kamorkoli, le da sončna svetloba doseže sončne celice. Površina sončne elektrarne naj sprejme čim več svetlobe, kajti več kot bo svetlobe, več je bo sistem lahko pretvoril v električno energijo. Koliko sončne svetlobe bo prejela sončna elektrarna, je odvisno od treh dejavnikov:

• Orientacija: optimalna orientacija je proti jugu
• Naklon: poševna streha daje boljše rezultate kot ravna. Pomagamo pa si lahko z nosilci, ki podpirajo module pod optimalnim kotom.
• Senčenje: senčenje, ki ga povzročajo visoka drevesa ali višje stavbe, zmanjšuje delovanje sistema. Poleg omenjenih dejavnikov je delovanje sončne elektrarne seveda odvisno tudi od izbire modulov in njihovih značilnosti.

Koliko električne energije bo sončna elektrarna proizvedla, je odvisno od intenzivnosti sončnega sevanja, ki mu je sistem izpostavljen. Sončne celice bodo pretvorile več energije na zelo sončen dan kot takrat, ko bodo oblaki prekrivali nebo. Ampak to ne pomeni, da na oblačen dan ne boste proizvajali električne energije, le njena količina bo ustrezno manjša.

Proces izdelave kalkulacij oziroma dimenzioniranje sončne elektrarne je postopek, s katerim izračunamo, kako močno (v kW) sončno elektrarno potrebujete za svoje potrebe (potrebe gospodinjstva, podjetja …). Ključno je takšno dimenzioniranje sončne elektrarne, da bo na letni ravni proizvedla toliko električne energije, kolikor je letno porabite. Pri tem je v pomoč vaš letni račun za porabljeno elektriko. V primeru, da v bližnji prihodnosti načrtujete povečanje porabe električne energije (toplotna črpalka, polnilna postaja za električno vozilo …), pa je priporočljivo pri izračunu upoštevati tudi to.

Potrebna površina na strehi je odvisna vaših potreb po električni energiji. Za 1 kW električne energije potrebujete od 6 do 7 m2 površine.

Osnovno pravilo se glasi: 1 kW inštalirane moči na leto proizvede 1000 kWh električne energije, in sicer pri sončnem sevanju 1000 W/m2. Povprečno sončno sevanje v Sloveniji znaša med 900 W/m2 in 1200 W/m2, odvisno od lokacije.

Fizični pregled elektrarne je priporočljivo opraviti na dve leti. Pri tem se plačajo obisk izvajalca, torej serviserja MOON, in morebitni potrebni popravki, ki so v večini primerov kriti z garancijo proizvajalcev posameznih komponent sončne elektrarne. Sicer pa se - odvisno od nagnjenosti sistema - zaradi boljšega izkoristka priporoča čiščenje modulov (zaradi cvetnega prahu, smoga, listja, umazanije, ptičjih iztrebkov …). Tudi sneg je z modulov priporočljivo odstraniti, če z njih seveda ne zdrsne sam. Poskrbeti je potrebno tudi za odstranitev visokih ovir, ki omejujejo dostop svetlobe do modulov (visoka drevesa, grmičevje).

Če se odločite za sončno elektrarno MOON, naši strokovnjaki za vas pripravijo vse potrebne listine tako za pridobitev subvencije Eko sklada (kadar so te razpisane oziroma na voljo) kot tudi za pristojnega distribucijskega operaterja (soglasje za priključitev). V vašem imenu vložijo dokumentacijo in izpeljejo druge potrebne postopke. Dokumentacija in storitve, ki jih potrebujete in jih pripravi ali pomaga pridobiti MOON:

• Izdelava projektne dokumentacije
• Pridobivanje soglasja za priključitev
• Pridobivanje nepovratnih sredstev
• Dobava materiala
• Postavitev sončne elektrarne
• Pogodba o priključitvi
• Priključitev sončne elektrarne na omrežje
• Pogodba o uporabi sistema končnega odjemalca

Solarni sistem lahko v večini primerov namestimo brez vaše prisotnosti in vstopa v vaše stanovanje oziroma poslovno stavbo. Gradbena dela so minimalna in hitra. Sama montaža sončne elektrarne običajno traja le en dan.

V primeru postavitve sončne elektrarne na streho objekta gradbenega dovoljenja ne potrebujete. Obstajajo pa izjeme pri postavitvi prosto stoječih sistemov, s katerimi vizualno posegamo v naravo. V tem primeru se je najbolje pozanimati pri pristojnem organu.

Za sončne elektrarne so občasno na voljo različne oblike pomoči Eko sklada, tudi subvencija oziroma nepovratna finančna vzpodbuda. O tem se velja pred nakupom pozanimati na straneh Eko sklada.

Osnovni namen uporabe razsmernika oziroma inverterja je v pretvarjanju enosmerne (DC) električne napetosti v izmenično (AC) električno napetost. Njegova naloga je tudi sinhronizacija z javnim električnim omrežjem, v katerega se elektrika oddaja. Razsmernik je srce sistema, saj povezuje module med sabo. Deluje samodejnoo, kar pomeni, da se vklopi, ko je dovolj sončne svetlobe, in samodejno izklopi, ko nastopi mrak. S tem zadostimo zahtevi po učinkoviti rabi energije, saj ponoči inverter ne potrebuje elektrike.

Sončno elektrarno sestavljajo fotonapetostni moduli, razsmernik (inverter) in nosilna konstrukcija. Fotonapetostni moduli pretvarjajo sončno sevanje v enosmerno napetost. Med seboj so fotonapetostni moduli povezani v serijo, več serij pa s posebnim solarnim kablom priključimo na razsmernik ali inverter. To je naprava, ki enosmerno napetost pretvarja v izmenično. Nosilna konstrukcija je običajno aluminijasta, njena naloga pa je, da so moduli pravilno pritrjeni na strešno konstrukcijo, primerno usmerjeni in imajo ustrezen naklon. Več o komponentah sončne elektrarne si PREBERITE TUKAJ.

Do nedavnega so bile vse sončne celice izdelane iz izredno čistega kristala silicija. Monokristalne sončne celice imajo največji donos oziroma izkoristek (laboratorij do 25 %, serijska proizvodnja 15-17 %). Postopek pridobivanja monokristalnega silicija je zelo drag, kar je posledica počasne rasti kristala. Vse sončne elektrarne MOON so sestavljene iz najkvalitetnejših monokristalnih sončnih celic. Polikristalne sončne celice so sestavljene iz večjega števila kristalov. Prednost pred monokristalnimi je v cenejši izdelavi in lažji razporeditvi v kvadratno obliko. Visoko učinkovite polikristalne sončne celice dajejo v laboratorijih 21 % donos, v serijski proizvodnji pa 13-15 %. Amorfne sončne celice imajo atome razporejene neurejeno, kar se odraža v slabšem donosu (laboratorij 12 %, serijska proizvodnja 5-7 %). Njihova prednost je cenejša proizvodnja, slabost pa neodpornost na svetlobo in hitrejše staranje. Najdemo jih v kalkulatorjih in vrtnih svetilkah.

Vaš račun sestavljajo:

1. Tržna cena električne energije Ceno določa dobavitelj električne energije in se obračuna za vsako porabljeno kilovatno uro v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi.
2. Omrežnina za prenos in omrežnina za distribucijo Kot odjemalec plačate za prenos in distribucijo električne energije po električnem omrežju do svojega prevzemno-predajnega mesta. Omrežnina je namenjena izvajanju dejavnosti distribucijskega operaterja (SODO), dejavnosti sistemskega operaterja (ELES) in pokrivanje stroškov sistemskih storitev (ELES), pa tudi pokrivanju stroškov za delovanje Agencije za energijo. Omrežnino sestavlja cena za obračunsko moč v kilovatih (ta je odvisna od moči vgrajenih varovalk) in cena za omrežnino, ki se obračuna za vsako porabljeno kilovatno uro v večji, manjši oziroma enotni tarifi.
3. Prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov energije (OVE in SPTE) To je prispevek, ki ga določa vlada RS in je namenjen spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom. Obračuna se na obračunsko moč v kilovatih.
4. Prispevek za energetsko učinkovitost (URE) To je prispevek, ki ga določa Vlada RS in je namenjen povečevanju energetske učinkovitosti. Obračuna se za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi.
5. Prispevek za delovanje operaterja trga To je prispevek, ki ga določa Vlada RS in je namenjen pokrivanju stroškov operaterja trga Borzen, d.o.o.
6. Trošarina na električno energijo se obračuna za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi.
7. Davek na dodano vrednost Na neto seštevek zgornjih postavk se na vsakem računu zaračuna tudi DDV po 22-odstotni davčni stopnji.

Ne. Če se odločite za sončno elektrarno, boste z mesečnim računom plačevali le strošek obračunske moči in prispevek OVE + SPTE. Ti dve postavki sta vezani na priključno moč vašega priključka in ne na porabo, plačati pa ju morate tudi v primeru, da na vašem merilnem mestu ni nikakršne porabe električne energije. Neto merjenje električne energije poteka na letnem nivoju. Lastniku naprave za samooskrbo to omogoča, da višek proizvedene električne energije “posodi” oziroma “shrani” v omrežje (energija se v resnici porabi na lokalnem nivoju, v bližnjih stavbah) ter jo v času, ko njegova domača elektrarna ne proizvaja energije, vzame iz omrežja. Lastniki naprav za samooskrbo tako za celo leto prejmejo samo en račun za električno energijo. Ta račun upošteva razliko med porabljeno in proizvedeno električno energijo. Če je naprava za samooskrbo pravilno dimenzionirana, lastnik naprave praktično ne bo imel stroškov z električno energijo, saj je bo na letni ravni proizvedel toliko, kot je bo tudi porabil. V primeru viškov energije bo prevzel dobavitelj električne energije, s katerim ima lastnik naprave sklenjeno pogodbo o neto dobavi, in to ne da bi lastniku za to kaj plačal.

Fizične osebe lahko sončno elektrarno uporabljajo le v shemi ‘net metering’. To pomeni, da proizvedeno energijo (vso ali presežke) oddajajo v omrežje, ob primanjkljaju proizvodnje pa energijo pridobivajo iz omrežja. Na koncu obračunskega obdobja, ki trenutno znaša eno koledarsko leto, se naredi obračun in doplačajo morebitni presežki iz omrežja dobavljene električne energije. Če je sončna elektrarna pravilno dimenzionirana, njen lastnik praktično nima stroškov z električno energijo, saj je naprava na letni ravni proizvede toliko, kot je lastnik tudi porabi. Če nastanejo presežki energije, jih brezplačno prevzame dobavitelj električne energije, s katerim ima lastnik naprave sklenjeno pogodbo o neto dobavi.

Način obračuna po načelu letnega netiranja ne spodbuja odjemalcev, da bi si prizadevali za časovno čim bolj usklajeno porabo in proizvodnjo električne energije oziroma za druge rešitve, kot je vgradnja hranilnikov električne energije. Z njimi se namreč zmanjša potreba po izmenjavi električne energije z omrežjem. V nekaterih evropskih državah namesto netiranja v obdobju koledarskega leta že uporabljajo mesečno, tedensko in celo dnevno netiranje. Samooskrba z dnevnim netiranjem zahteva poleg naprave za samooskrbo, torej denimo sončne elektrarne, tudi hranilnik, ki med dnevom shrani viške proizvodnje iz sončne elektrarne in omogoči njihovo porabo v času nezadostne proizvodnje, denimo ponoči. S tem se bo zmanjšala potreba po uporabi distribucijskega omrežja in posledično bodo obremenitve omrežja manjše. Če v Sloveniji trenutno poznamo dvotarifno merjenje porabe, čemur uporabniki tudi prilagajamo odjem, se v Evropi torej že uvaja dinamična dnevna tarifa. To pomeni, da se cena elektrike spremeni večkrat na dan. Optimalno prilagajanje tem cenovnim nihanjem bo brez uporabe inteligentnih sistemov upravljanja, kakršen je optiMOON, za uporabnika praktično nemogoče.

V Sloveniji imajo podjetja na voljo dve shemi, PX1 in PX3. PX1 pomeni, da je sončna elektrarna namenjena le proizvodnji elektrike za prodajo, PX3 pa, da je delno namenjena lastni porabi, delno pa prodaji. Pri obeh shemah se lahko podjetje odloči bodisi za zagotovljen odkup za pravne osebe bodisi za obratovalno podporo. Pri prvi možnosti lastnik sončne elektrarne sklene pogodbo z Borzenom za 15 let. V pogodbi je napovedana letna proizvodnja in zagotovljena odkupna cena, lastnik elektrarne pa je vključen v Borzenovo Eko bilančno skupino oziroma podskupino. Pri obratovalni podpori lastnik sončne elektrarne sam prodaja elektriko na trgu po tržni ceni in za prodano količino energije izda Borzenu račun za zagotovljeno obratovalno podporo (subvencijo, ki je vezana na količino prodane energije). Lastnik sončne elektrarne se mora sam vključiti v eno od bilančnih skupin/podskupin in se seveda registrirati tudi za proizvodnjo električne energije.

Sistem celovitega energetskega upravljanja v vašem objektu (kot ga omogoča denimo naprava optiMOON) stalno spremlja vaše potrebe in stanje v električnem omrežju, optimizira porabo – ki se v primeru polnjenja električnega avtomobila močno poveča - ter vam omogoča, da najbolj učinkovito izkoristite energijo, ki jo imate na razpolago, denimo tisto, ki ste jo v hranilnik električne energije shranili iz lastne sončne elektrarne. Tako omogoča tudi prihranke pri strošku električne energije, omrežnine in obračunske moči.

To so odjemalci, proizvajalci, trgovci in dobavitelji električne energije. Elektrika prihaja do odjemalcev po prenosnem omrežju in distribucijskih omrežjih. Za to so odgovorni operaterji omrežij. Medtem ko so proizvodnja, trgovanje in dobava električne energije tržne dejavnosti, sta prenos in distribucija netržni dejavnosti. Električno energijo proizvajajo elektrarne, ki uporabljajo različne obnovljive (voda, veter, sonce) in neobnovljive (premog, nafta, plin, jedrsko gorivo) vire energije. Odprtje trga odjemalcem omogoča tudi izbiro električne energije glede na način proizvodnje oziroma glede na uporabljeni energetski vir. Okoljsko ozaveščeni odjemalci lahko izbirajo električno energijo, proizvedeno na okolju prijaznejši način. Naloge sistemskega operaterja prenosnega omrežja opravlja javno podjetje Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES). Visokonapetostno omrežje omogoča zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo večjim odjemalcem in distribucijskim podjetjem. Z distribucijskimi omrežji upravlja družba SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o. Na podlagi pogodbe o najemu infrastrukture za distribucijo električne energije lastniki distribucijskega omrežja v imenu SODO, d.o.o., zagotavljajo storitve na distribucijskih omrežjih:

• Elektro Celje, d.d.
• Elektro Gorenjska, d.d.
• Elektro Ljubljana, d.d.
• Elektro Maribor, d.d.
• Elektro Primorska, d.d.