Hranilnik je koristen le pri shranjevanju in kasnejši porabi odvečne električne energije, temveč tudi pri nižanju konične moči električnega priključka – torej moči, glede na katero za priključek z merjenjem moči plačujete omrežnino oziroma obračunsko moč. V trenutkih, ko bi zaradi večje porabe lahko presegli največjo moč priključka oziroma dosegli zelo veliko trenutno moč (in na podlagi te konice nato plačali omrežnino za priključno moč za cel mesec), si tako pomagate z energijo, shranjeno v hranilniku. Zato ima lahko vaš električni priključek manjšo priključno in dosega manjšo obračunsko moč, kar pomeni, da vas bo stal manj in boste zanj plačevali nižjo omrežnino. Hranilnik pa lahko seveda tudi napolnite s presežki energije, ki jih proizvaja vaša sončna elektrarna, ali pa v večernem času, ko je elektrika iz omrežja cenejša, in to energijo uporabite takrat, ko je vaša poraba večja od trenutne zmogljivosti sončne elektrarne. Tako si zagotovite, da ste skoraj popolnoma neodvisni od električnega omrežja.

Preprosto se izplača, v prihodnosti pa se bo še bolj, seveda v kombinaciji s sončno elektrarno. Danes sicer obstaja relativno ugodna shema net metering, ki deluje nekako tako: iz svoje sončne elektrarne oddajate elektriko v omrežje, iz njega pa jo odjemate takrat, ko jo potrebujete. Žal pa se na tem področju pripravlja nova zakonodaja. Elektriko boste še vedno lahko oddajali v omrežje in jo iz njega odjemali, vendar boste za vso energijo, tako tisto, ki ste jo proizvedli sami, kot tisto, ki jo boste sprejeli iz omrežja, plačali vse prispevke, vključno z omrežnino. Tako bo račun, ki ga boste plačali, precej višji, saj so omrežnina, trošarina in davek vezani na porabo energije. Net metering bo tako bistveno manj ugoden. Obeta pa se še ena sprememba pri obračunavanju porabljene energije. Zdaj namreč obstajata dve tarifi. Rečemo jima dnevna (ki je višja) in nočna. V prihodnosti lahko računamo na to, da bo obračunskih enot v enem dnevu precej več. In jasno je, da bo električna energija najdražja takrat, ko je porabimo največ, to je zjutraj, preden gremo od doma, in popoldne, ko se vrnemo domov. Ravno takrat, ko bo elektrika iz omrežja najdražja, jo boste namreč vi lahko porabljali iz svojega hranilnika.

Glede na konično moč plačujete omrežnino oziroma obračunsko moč za vaš električni priključek z merjenjem moči. V trenutkih, ko bi zaradi večje porabe lahko presegli največjo moč priključka oziroma dosegli zelo veliko trenutno moč (in na podlagi te konice nato plačali omrežnino za priključno moč za cel mesec), si lahko pomagate z energijo, ki ste jo shranili v hranilniku električne energije. Zato ima lahko vaš električni priključek manjšo priključno in obračunsko moč, kar pomeni, da vas bo stal manj in boste zanj plačevali nižjo omrežnino.

Ne. Ob izpadu električnega toka lahko namreč sistem vzpostavi samostojno omrežje, ki vam zagotovi nadaljnjo oskrbo z električno energijo.

Hranilnik električne energije ne potrebuje posebnega vzdrževanja.

Sistem celovitega energetskega upravljanja v vašem objektu (kot ga omogoča denimo naprava optiMOON) stalno spremlja vaše potrebe in stanje v električnem omrežju, optimizira porabo – ki se v primeru polnjenja električnega avtomobila močno poveča - ter vam omogoča, da najbolj učinkovito izkoristite energijo, ki jo imate na razpolago, denimo tisto, ki ste jo v hranilnik električne energije shranili iz lastne sončne elektrarne. Tako omogoča tudi prihranke pri strošku električne energije, omrežnine in obračunske moči.