»Naša občina je ena tistih, ki imajo največ registriranih električnih vozil, tako avtomobilov kot koles,« opisuje Stanislav Mlakar, podžupan občine Slovenska Bistrica. »V mestu in okolici imamo kar sedemnajst polnilnih postaj, mrežo še nadgrajujemo, na vseh mobilnih aplikacijah pa je mogoče dobiti podatek, kje so ta polnilna mesta. Večja ko je mreža polnilnic, več se ljudje odločajo za vožnjo z električnimi vozili in njihov nakup. Tako jim pomagamo in jih spodbujamo k trajnostni mobilnosti in nabavi električnih vozil. Ovira je cena, toda v javnih institucijah smo zgled in vsa vozila, ki jih kupujemo na novo, so električna.«

Korak za generacije, ki prihajajo

Murska Sobota je bila do nedavnega močno obremenjena z delci PM10, zato si tam za ukrepe trajnostne mobilnosti prizadevajo, ker preprosto želijo dihati boljši zrak, pojasnjuje župan dr. Aleksander Jevšek. »V osnovi si trajnostno mobilnost v mestni občini zamišljamo tako, kot smo zapisali v strategiji: v dveh segmentih. En segment je vzpostavljanje infrastrukture, ki omogoča trajnostno mobilnost, drug segment, ki je morda celo pomembnejši, pa je sprememba navad ljudi – kako bodo razumeli trajnostno mobilnost in izkoristili infrastrukturo, ki jo vzpostavlja lokalna skupnost. Po eni strani so zadovoljni z občinskimi ukrepi, po drugi pa tudi zelo kritični, kar kaže na to, da so postali senzibilni za trajnostno mobilnost. Zavest se torej dviguje.«

Matjaž Švagan, župan občine Zagorje ob Savi, pa glede okoljske ozaveščenosti ni optimističen. »Ko govorimo o električnih avtomobilih, je pri ljudeh v ospredju osebno varčevanje. Premalo je razmišljanja o ohranjanju narave. Pri ozaveščanju je treba narediti več, veliko več. Zavedati se moramo, zakaj kupimo električni avtomobil. To pomeni, da naredimo korak za generacije, ki prihajajo za nami. Naša strategija trajnostne mobilnosti sicer sega že nekaj več kot deset let nazaj. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo postavili električno polnilnico, ta pa je v uporabi še danes in s tem daje jasen signal mladim, da gledamo v prihodnost.«

»Kot turistična destinacija privabljamo obiskovalce, ki imajo električna vozila. Če nimaš ponudbe polnilnic, nisi več na zemljevidu skupine ljudi, ki se s temi vozili prevažajo po Evropi.« Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora

Elektrificirani javni prevoz Mauricij Humar, župan občine Miren - Kostanjevica, največji izziv vidi v zagotavljanju primerne infrastrukture. »Nismo mestna, ampak precej razdrobljena občina. Premišljeno se bomo lotevali prihodnjih investicij. Tukaj gre za kolesarske poti, za primerno infrastrukturo, kot so polnilnice, za avtobusna postajališča … Vemo namreč, da je zelo pomembno imeti ustrezen javni promet. Tudi javni prevozi se bodo v prihodnosti elektrificirali.«

»Slovenija je majhna, velika za manjšo občino v kaki tuji državi. In tam so celotna mesta, občine in pokrajine že prešli na e-mobilnost, in to tako pri službenih vozilih zaposlenih kot pri javnem prevozu. Na Kitajskem je recimo na desettisoče električnih avtobusov, tudi na bolj goratih območjih. Treba je vedeti, da se lep del energije, ki jo električni avtobus porabi za vzpon v klanec, povrne v baterijo pri spustu, hkrati pa je polnjenje tako hitro, da se avtobus oskrbi z elektriko v času, ki ga voznik potrebuje za svoj odmor, predpisan po zakonu. Strah pred nezadostnim dosegom je pri električnem javnem prevozu ob današnji tehnologiji popolnoma odveč,« pojasnjuje Dušan Lukič, vodja projekta Nova mobilnost v Porsche Slovenija.

»Prihodnost je uporaba vozil na alternativna goriva,« je prepričan Zoran Janković, župan mestne občine Ljubljana. »Od 217 vozil, ki vozijo v našem javnem prometu, jih je že 87 na stisnjeni zemeljski plin (CNG). Imamo svoje polnilnice. Pogovarjamo se o tem, da bi za naslednjo kvoto izbrali vozila na vodik. Predvsem pa želimo, da bi imeli v prihodnjih petih letih skoraj polovico vozil na elektriko. V holdingu in mestni upravi imamo čez sto vozil na električni pogon.«

Od souporabe vozil do zagorskih dronov

Ljubljana sicer stavi na kolesarjenje in souporabo. »Glede na prijaznost do kolesarjev smo na štirinajstem mestu na svetu. Kot souporabi avtomobilov prijazno občino pa so nas postavili na drugo mesto na svetu. Veseli smo, da imamo v Ljubljani sistem souporabe Avant2Go, ki obsega 220 električnih vozil in sto polnilnic. To je prihodnost za zmanjšanje prometa v mestu. Število avtomobilov v sistemu souporabe si želimo povečati na petsto izključno električnih. Naredili bomo tudi dvesto polnilnih mest. To pa že pomeni, da se lahko na tak način pripelješ do doma ali čisto blizu doma, in to zelo poceni.«

Sistem souporabe so vzpostavili tudi v Murski Soboti. »Smo druga občina v Sloveniji, ki je vzpostavila sistem souporabe avtomobilov, in na to smo zelo ponosni. Na začetku je bilo precej pesimizma, a ugotavljamo, da se ta način uporabe vozil, ki so vsa električna, vse bolj širi. Ljudje so izračunali, da se jim to izplača bolj kot kupiti lastno vozilo, in povpraševanje je iz leta v leto večje. Sicer pa je naša občina ena redkih v Sloveniji, ki imajo brezplačen javni prevoz.«

Na projekt souporabe se v Zagorju ob Savi še pripravljajo. »V Zagorju je zelo velika migracija ljudi predvsem proti Ljubljani. V vozilih opazimo po enega, dva človeka. S projektom car sharinga, ki ga pripravljamo za tiste, ki so zaposleni zunaj naše občine, želimo združiti več posameznic oziroma posameznikov, da bi uporabljali električni avtomobil za pot na svoja delovna mesta. V našem programu je tudi, da bi se v okviru blokovskih naselij nekatera ekološko oporečna vozila prodala in potem bi občina stanovanjski skupnosti ali skupnosti več družin pomagala kupiti električni avtomobil. Naš cilj je, da bi do leta 2030 vsaj od 35 do 50 odstotkov občank in občanov imelo električno vozilo.«

Župan Švagan ima sicer velikopotezne načrte. »V Zagorju imamo vzletišče in verjamem, da bodo okoli leta 2040 že poleteli prvi droni z našimi ljudmi na njihova delovna mesta v Ljubljano. Prepričan sem, da bo občina Zagorje na tem področju orala ledino.«

»Pri ozaveščanju je treba narediti več, veliko več. Zavedati se moramo, zakaj kupimo električni avtomobil. To pomeni, da naredimo korak za generacije, ki prihajajo za nami.« Matjaž Švagan, župan občine Zagorje ob Savi

Brez polnilnic ni turizma

V občini Žalec imajo šest električnih polnilnic, ki pa so vse nameščene v večjih občinskih urbanih središčih. »Ko turist pride k nam, si ogleda naše čudovite turistične točke in hkrati napolni svoje električno vozilo z elektriko. Problem pa je, ker to lahko zagotavljamo v mestnih središčih, na podeželju pa ne. Država nekoliko diskriminira občine, ki imajo večji delež ruralnih območij. Predvsem skrbi za trajnostno mobilnost urbanih središč, kjer bi ljudje že tako ali tako lahko več hodili peš in se vozili s kolesi. Na podeželju, kjer bi morali graditi postaje za električna kolesa, pločnike, uvajati električne kombije, avtobuse … in vse to povezati v sistem, pa tega sofinanciranja, te podpore ni,« je neposreden Janko Kos, župan občine Žalec.

V občini Miren - Kostanjevica imajo trenutno dve električni polnilnici. Župan Mauricij Humar opaža: »Na njih se ustavijo in svoja vozila polnijo tudi gostje, ki prihajajo v našo občino. Pri nas precej stavimo na turizem in tega si brez primerne elektromobilnosti v prihodnje težko predstavljam.« S tem se strinjajo tudi v naših najbolj turističnih občinah. Piranski župan Đenio Zadković, ki si želi iz Pirana narediti pametno mesto, se zaveda, kako pomemben dejavnik so polnilnice. »Preden se ljudje odločijo za destinacijo, se pozanimajo, ali izbrano mesto sploh ima polnilne postaje. In to je dodana vrednost turistične ponudbe. Trenutno imamo sedem polnilnih mest, njihovo število pa si želimo povečati na štirinajst.«

»Kot turistična destinacija privabljamo obiskovalce, ki imajo električna vozila. Če nimaš ponudbe polnilnic, nisi več na zemljevidu skupine ljudi, ki se s temi vozili prevažajo po Evropi,« je jasen Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora. Kranjskogorski župan Janez Hrovat pa dodaja: »Ponosni smo na polnilno infrastrukturo, ki jo dopolnjujemo in je v veliki meri postavljena že po vsej občini. Ponosni smo tudi na strategijo občine Kranjska Gora, v kateri je trajnostna mobilnost med najpomembnejšimi prioritetami. Predvsem pa si želim, da se promet izloči iz naših naravnih lepot, iz alpskih dolin, s prelazov, da tako omejimo emisije, pa tudi, da se promet omeji v večjih naseljih v dolini in se prometni režim organizira tako, da bo čim več teh krajev dostopnih z okoljsko sprejemljivimi vozili in javnim prevozom.«

»Veseli smo, da imamo v Ljubljani sistem souporabe Avant2Go, ki obsega 220 električnih vozil in sto polnilnic. To je prihodnost za zmanjšanje prometa v mestu.« Zoran Janković, župan mestne občine Ljubljana

Predpisi, razpisi, zagate

Na Bledu imajo trenutno devetnajst priključkov za polnjenje električnih avtomobilov. »Tudi sama občina ima električna vozila, skoraj vsak dan je na voljo storitev Prostofer z električnim avtomobilom, kar nekaj je kolesarskih stez,« pripoveduje Janez Fajfar, župan občine Bled, v kateri so za izvedbo vsega naštetega pridobili veliko evropskih sredstev.

»Nas pa zelo moti, da je Slovenija tako krivično razdeljena na vzhod in zahod ter da zahodna Slovenija dobi toliko manj denarja kot vzhodna. Razmere so pri nas drugačne, zemlja je dražja, zato vse, kar se tukaj dela, stane veliko več. Do sredstev pa je težko priti. In če gre za majhno občino in je neki projekt ocenjen na milijon evrov, pokritje pa je 60-odstotno, moraš imeti 400 tisočakov in še 220 tisoč evrov za davek. Dejansko založiš celoten znesek, plačano dobiš šele potem. Tega si majhne občine ne morejo privoščiti. Če bi bili predpisi zastavljeni drugače, bi se v skrbi za okolje lahko naredilo več.«

Dr. Aleksander Jevšek, župan občine Murska Sobota, se strinja: »Tudi na področju trajnostne mobilnosti so največje težave zaradi tega, ker so infrastrukturni projekti zelo dragi in morajo občine zalagati lastna sredstva, da lahko projekt, ki je že potrjen, začnejo izvajati. Šele ko je projekt zaključen, ko so opravljene vse revizije, se sredstva občini vrnejo. To pogosto vpliva na odločitev, ali se bo občina sploh lotila takega infrastrukturnega projekta ali ne. Vprašanje je tudi likvidnost.«

»Več finančnih sredstev bi omogočilo še hitrejši razvoj na tem področju. Vemo, da imamo občine omejene proračune, da moramo zgraditi tudi vso drugo infrastrukturo, od cest, kanalizacije, vrtcev, šol …« se strinja Mauricij Humar iz občine Miren - Kostanjevica. In kako je v Beli krajini?

»V občini Črnomelj so največji izzivi vsekakor njena velikost, razpršenost poselje - nosti in različnost bivanjskega okolja. Na nekaterih področjih moramo poskrbeti za primarno infrastrukturo, na primer za vodo, kanalizacijo, razsvetljavo. V naseljih, kot je Črnomelj, pa se že ukvarjamo s kolesarskimi potmi, varnimi prehodi, zmanj - šanjem števila avtomobilov v mestu. Seveda imamo želje in ideje, vendar bomo za njihovo uresničitev potrebovali tudi državna in evropska sredstva, na katera čakamo s pripravlje - nimi projekti, da bi zgradili dodatne kolesarske poti, polnilnice za električne avtomobile, kolesarnice, da bi vzpostavili izposojo koles in ne nazadnje trajnostni javni promet, s katerim bi po mojem mnenju naredili največ,« opisuje črnomaljski župan Andrej Kavšek, ki dodaja, da je občina tista, ki mora ustrezno pripraviti dokumentacijo, urediti soglasja, uskladiti potek tras. »To je naša naloga. V vsakem okolju lahko na različne načine dosežeš isti cilj, nikakor pa ne moreš na enak način povsod doseči isti cilj. To specifičnost je treba upoštevati.«

»Ničesar, kar je povezano s trajnostno mobilnostjo, se ne da narediti brez finančnega vložka. Razpisov, ki pokrivajo to področje, je izredno veliko in sredstev, ki so mu namenjena, je toliko kot še nikoli,« pripoveduje Blaž Veber iz Turizma Kranjska Gora. »Večji problem je, da občine na to niso pripravljene s projekti, s katerimi bi ta sredstva lahko tudi črpale. Nimajo urejenih oziroma dogovorjenih odkupov zemljišč, nimajo niti lastnih kadrov, ki bi se ukvarjali s tem.«

»Prizadevamo si, da smo pri Porsche Slovenija kompetenten sogovornik še zlasti za občine, ker ne ponujamo samo rešitev v posameznih segmentih, ampak pri nas dobite vse na enem mestu. Na eni strani so tu električni avtomobili, polnilna infrastruktura, upravljanje te infrastrukture, storitve deljene mobilnosti, torej car sharing ... Na drugi strani pa je energetika, to so energetske rešitve, torej namestitev sončnih elektrarn in e-hranilnikov, ter kar je zelo pomembno, upravljanje vseh virov. Tak celovit paket v tem trenutku ponuja le Porsche Slovenija oziroma naša znamka MOON.« Danilo Ferjančič, generalni direktor Porsche Slovenija

In ravno zato je izbira pravega partnerja izjemno dragocena, pojasnjuje Dušan Lukič. »Seveda v Porsche Slovenija občinam lahko pomagamo pri razpisih. Naši strokovnjaki imajo izkušnje s tem, to pogosto počnejo, tako da z veseljem priskočimo na pomoč. Konec koncev lahko vsak projekt izpeljemo na ključ, torej tudi tako, da pomagamo pri pridobivanju dokumentacije, vseh soglasij in ne nazadnje tudi s prijavami na različne razpise za evropska ali državna sredstva – na koncu pa celotne sisteme tudi postavimo. Seveda pa je jasno,« še opozarja Lukič, »da morajo biti občine tiste, ki spodbujajo trajnostno in električno mobilnost. Včasih, ne pa vedno, to pomeni, da morajo same investirati. Po drugi strani pa imajo dovolj možnosti, da s pomočjo javno-zasebnih partnerstev in spodbud za občinske gospodarske subjekte poskrbijo, da nekaj tega postavijo tudi restavracije, nakupovalna središča … V vsakem primeru so občine tiste, ki morajo na koncu paziti, da se to dobro vključuje v njihovo strategijo in izpolnjuje minimalne standarde.«

Marko Miklavič, podžupan Kobarida, ima slabe izkušnje. »Najpogosteje se pojavljajo podjetja, ki nam ponujajo svoje polnilne postaje, to pa je vse. Nimajo trajne rešitve. Polnilno postajo bi ti rada prodala, na koncu ti jo tudi res prodajo in nato ostaneš sam z njo. Na sestanek pridejo samo zato, da nekaj prodajo.«

Kako na to odgovarja Dušan Lukič? »Z znanjem s področja e-mobilnosti in našo znamko MOON lokalnim skupnostim pomagamo predvsem tako, da za začetek ne poskušamo takoj nečesa prodati, ampak si prizadevamo najprej postaviti strategijo, v katero sodijo tako e-mobilnost kot druge oblike mobilnosti. Pogledamo, kaj vse je potrebno in kaj bi bilo v resnici treba narediti, da se potem občina na podlagi tega odloči, kako se bo vsega skupaj lotila, koliko mora vložiti v to in kaj bo dobila za ta vložek. Ravno tako pa je pomembno, da lahko postavimo celovito rešitev, saj imamo v ponudbi tako polnilne postaje kot zaledni sistem za njihovo upravljanje, ki ga lahko prevzamemo namesto občine. Zanjo lahko zagotovimo tudi elektriko s postavitvijo sončne elektrarne, vse skupaj pa energetsko usmerjamo tako, da so izkoristki čim večji, stroški pa čim nižji.«

Premik za energijo sonca

Seveda pa bo tudi na področju samooskrbe z elektriko treba narediti še veliko. »Zagotavljanje električne energije bo zagotovo izziv, ki presega samo lokalno skupnost. V bistvu je to izziv, povezan z nacionalno varnostjo. Klasični viri so znani, jih imamo. Razmišljamo tudi o tem, kako bi zagotovili alternativne vire energije. Veliko se o tem govori, mnogo manj pa se potem naredi. Dejstvo je, da je interes, vsaj pri nas, da bi se vzpostavilo večje območje za sončne elektrarne. Tega za zdaj še ne podpiramo, saj so predlogi vezani predvsem na območja kmetijskih zemljišč, kar ni primerno. Zelo nas veseli, da je Luka Koper začela pripravljati projekte za nadkritje luških površin. Drugi viri so seveda tudi dobrodošli, ampak jih moramo res ustrezno umestiti v prostor,« pojasnjuje koprski župan Aleš Bržan.

»Umeščanje solarnih panelov v prostor je pri nas praktično nemogoče,« dodaja murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek. »Povezano je z množico administrativnih problemov. Če se peljete po cesti iz Slovenije proti Münchnu, vidite, da je tam ta težava rešena. Morda se komu ne zdi lepo, toda elektrika se proizvaja. Enako je z vetrnimi elektrarnami. Vemo, kakšen problem je s tem pri nas. V okolici Dunaja nimajo te težave. Energijo pridobivajo s pomočjo narave v svojem okolju in so tako samozadostni. Na ta vprašanja bomo morali odgovoriti tudi v Sloveniji. Tukaj bo potreben velik premik v razmišljanju.«