Pogosta vprašanja KONTAKT

Cena sprememb

02.10.2023

Kaj nas čaka po ukinitvi sistema neto meritev? Tukaj je nekaj možnih scenarijev s konkretnimi izračuni.

Cena sprememb

02.10.2023

Cena sprememb

Z letom 2024 se ukinja sistem neto meritev ali net metering, finančno najugodnejši način obračunavanja porabljene in proizvedene električne energije, ki je bil pri postavitvi sončnih elektrarn (z močjo do 43 kilovatov) doslej na voljo fizičnim osebam in malim poslovnim odjemalcem. Vsi zainteresirani ga še vedno lahko ujamejo, če vlogo za soglasje za postavitev in priklop sončne elektrarne oddajo do 31. decembra letos.

Kakšen bo novi sistem obračunavanja, še ni povsem jasno. Poglejmo si torej sedaj veljavnega in predvidimo nekaj možnih scenarijev nove ureditve z različnimi finančnimi posledicami.

Preberite več več o sistemu neto meritev
Poglejmo si vsakega od scenarijev bolj natančno.

1) Primer družine Milač, a brez sončne elektrarne

Za lažjo ponazoritev stroškov električne energije po vseh scenarijih smo vzeli konkreten primer družine Milač. Milačevi imajo hišo v velikosti 180 kvadratnih metrov, prostore in sanitarno vodo ogreva toplotna črpalka moči 11 kilovatov, za hlajenje pa skrbi dvojna klimatska naprava. Toplotna črpalka letno porabi 5,1 megavatne ure elektrike, električni avto 4 megavatne ure, drugi porabniki (vključno z nekaj radiatorji, pralnim in sušilnim strojem, pečico, štedilnikom, klimo …) pa še med 2 in 3 megavatnimi urami. Letna poraba električne energije v objektu je bila leta 2022 tako 15.300 kilovatnih ur, na podlagi tega pa lahko družino Milač uvrstimo med velike zasebne porabnike.

Sicer imajo Milačevi nameščeno sončno elektrarno (glej primer št. 2), a če je ne bi imeli, bi bil njihov letni strošek za elektriko tak, kot navajamo spodaj.

15.300 kWh

10 kW

  • Obračunska moč

Cene električne energije z vključenimi davki (SURS, Agencija za energijo)

  • cena elektrike - energenta: 0,19 EUR/kWh
  • cena omrežnine (enotna tarifa): 0,04707 EUR/kWh
  • cena obračunske moči (10 kW): 9,44 EUR (vedno enak mesečni strošek)
  • cena OVE + SPTE (10 kW): 4,5 EUR (vedno enak mesečni strošek)

Končni letni strošek električne energije z vsemi vključenimi prispevki: 3794 EUR

Viri: cena elektrike TUKAJ, cene omrežnine TUKAJ.

2) Realen primer družine Milač z lastno sončno elektrarno: obračun po shemi neto meritev

Trenutno veljavni - in tudi finančno najugodnejši - način obračunavanja električne energije za objekte z lastno sončno elektrarno je net metering oziroma sistem neto meritev. Po tej shemi se razlika med v omrežje oddano in iz omrežja porabljeno elektriko enkrat letno obračuna po enotni tarifi na podlagi meritev dvosmernega števca. Za lažje razumevanje velja dodati še tole pojasnilo: sončne elektrarne, nameščene na objektih, so še vedno priključene na omrežje, in kadar je proizvodnja vaše sončne elektrarne večja od porabe v vašem objektu, presežek električne energije oddaja v omrežje. Kadar pa so potrebe v objektu večje od trenutne proizvodnje sončne elektrarne, elektriko pridobite iz omrežja.

Če letni neto obračun pokaže, da ste s svojo elektrarno ustvarili presežek, vam dobavitelj elektrike za to ne bo plačal (z nekaj redkimi izjemami v obliki popustov ali bonusov). V tem primeru tudi ne plačate omrežnine.

Če pa se izkaže, da ste z elektrarno čez leto proizvedli premalo električne energije, plačate le količino elektrike, ki se na letni ravni ni pokrila s proizvodnjo sončne elektrarne, poleg stroška same energije pa za ta del porabe (in samo zanj) poravnate tudi omrežnino.

Če je sončna elektrarna pravilno dimenzionirana, do tega, da iz omrežja prevzemate več elektrike, kot je vanj oddate, pravzaprav ne bi smelo priti. V tem primeru lastniki sončne elektrarne mesečno plačujejo le strošek obračunske moči ter prispevek za OVE in SPTE, ki sta vsak mesec enaka in odvisna od priključne moči objekta (kW). Ta znesek je torej enak, tudi če se v objektu ne porabi nič električne energije.

V primeru družine Milač, ki je res velik zasebni uporabnik - praktično za vse potrebe, vključno s prevozom, namreč uporablja elektriko -, je po letnem obračunu več energije prevzete iz omrežja kot pa oddane vanj, pa vendar so prihranki s sončno elektrarno še vseeno zelo veliki.

Na hišo družine Milač smo namestili 12-kilovatno sončno elektrarno MOON. Ob tem smo poskrbeli, da ima merilno mesto primerno priključno moč, in sicer z varovalkami 3 x 25 amperov in torej uporabno močjo 17 kilovatov (če gledamo stroškovno, pa to za gospodinjstva na računu pomeni že omenjeno obračunsko moč 10 kilovatov). Sončno elektrarno smo dimenzionirali glede na razpoložljivo površino na strehi in dovoljeno priključno moč, in sicer z zmogljivostjo 12 vršnih kilovatov (kWp).

17 kW

  • Priključna moč objekta

12 kWp

  • Moč nameščene sončne elektrarne

14.370 kWh

  • Proizvodnja sončne elektrarne v letu 2022

11.429 kWh

  • Letna v omrežje oddana energija

12.617 kWh

  • Letna iz omrežja prevzeta energija

1188 kWh električne energije, prevzete iz omrežja

  • Letni obračun

448 EUR

  • Končni letni strošek električne energije z vsemi vključenimi prispevki

3346 EUR

  • Letni prihranek pri strošku električne energije z namestitvijo sončne elektrarne

Poglejmo si, kako bi Milačeve udarilo po družinskem proračunu, če bi vlogo za soglasje za postavitev in priklop lastne sončne elektrarne na omrežje oddali šele po 1. januarju 2024.

3) Manj verjeten scenarij: vse enako, plača se le omrežnina

Že sprejeta Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki jo je vlada sprejela lani in ukinja sistem neto meritev, določa, da mora biti zaračunavanje omrežnine nediskriminatorno. To lahko pomeni, da bodo lastniki sončnih elektrarn morali plačati omrežnino za prav vso elektriko iz omrežja, ki jo bodo porabili, ne glede na to, koliko električne energije bodo s svojo elektrarno oddali v omrežje.

Poglejmo si, kaj bi to pomenilo za družino Milač, če vsi drugi pogoji trenutne sheme ostanejo nespremenjeni (kar je sicer malo verjetno).

12.617 kWh

  • Letna iz omrežja prevzeta energija

448 EUR

  • Letni strošek električne energije po obračunu

538 EUR

  • Dodatni strošek omrežnine za vso električno energijo, prevzeto iz omrežja

986 EUR

  • Končni letni strošek električne energije z vključenimi prispevki

2808 EUR

  • Letni prihranek pri strošku električne energije z namestitvijo sončne elektrarne

4. Možen scenarij: mesečno netiranje energije in omrežnine

Po tem scenariju, ki je bolj realen, se električna energija ne obračunava več na letni ravni, temveč mesečno. Elektrika in omrežnina se še vedno netirata, mesečno pa dobimo obračun, ki pokaže, ali smo v danem mesecu več energije prevzeli iz omrežja ali pa smo je vanj več oddali. Za razliko se na mesečni ravni tudi plača.

Če bo torej družina Milač v danem mesecu več elektrike prejela kot oddala, jo bo plačala (skupaj z omrežnino zanjo), predpostavljajmo, da po trenutni tržni ceni. Če pa bo več električne energije oddala kot prejela, ji bo dobavitelj zanjo plačal. Predvidevamo, da bo Milačevim za to ponudil nižjo ceno od dejanske tržne cene elektrike. Fiksen vsakomesečni strošek pa še vedno ostajajo cena obračunske moči ter prispevki za OVE in SPTE.

0,25 EUR/kWh

  • Cena prejete energije (s prispevki)

0,10 EUR/kWh

  • Cena oddane energije

845 EUR

  • Končni letni strošek električne energije z vsemi vključenimi prispevki

2949 EUR

  • Prihranek pri strošku električne energije z namestitvijo sončne elektrarne

5) Verjeten scenarij: mesečno netiranje energije in plačilo vse omrežnine za iz omrežja prevzeto elektriko

V tem scenariju si poglejmo primer, da bi se na mesečni ravni še vedno netirala in poračunavala električna energija kot po prejšnjem scenariju. Ob tem pa bi morala družina Milač poravnati omrežnino za prav vso preneseno električno energijo. Kot smo omenili, nova uredba namreč navaja, da mora biti plačilo omrežnine nediskriminatorno, to pa lahko pomeni, da bodo morali uporabniki plačati omrežnino za prav vso elektriko, ki jo bodo prenesli iz omrežja. Fiksen vsakomesečni strošek pa še vedno ostajajo cena obračunske moči ter prispevki za OVE in SPTE.

845 EUR

  • Strošek električne energije z vsemi vključenimi prispevki

397 EUR

  • Dodatni strošek omrežnine za vso preostalo električno energijo, prevzeto iz omrežja

1242 EUR

  • Končni letni strošek električne energije z vsemi vključenimi prispevki

2552 EUR

  • Prihranek pri strošku električne energije z namestitvijo sončne elektrarne
Možnih scenarijev je še nekaj. Prav mogoče je, da bo cena električne energije v mesecih, ko je proizvodnja najmanjša, poraba pa največja (zima in jesen), še višja - da cena elektrike torej ne bo enaka vse leto. Med bolj pesimističnimi scenariji je tudi takšen, po katerem dobavitelji ne bodo odkupovali presežkov in jih bodo uporabniki v omrežje še vedno oddajali brezplačno, prejeto energijo pa odkupovali po tržni ceni. Kakšne bodo končne številke, bo jasno jeseni, ko bodo objavljeni nove cene omrežnine za priključno moč in omrežnine za dobavljeno energijo ter drugi prispevki.