Srce sončne elektrarne so fotonapetostni moduli, ki pretvarjajo sončno sevanje v enosmerno napetost in tok. Fotonapetostna (rečemo ji tudi fotovoltaična) tehnologija v njih nam omogoča neposredno spreminjanje sončne svetlobe oziroma sončnega sevanja v električno energijo. Fotonapetostni (fotovoltaični) modul je sestavljen iz zaporedno vezanih fotonapetostnih celic, teh pa je med 36 in 72. Laminirane so (v vakuumu) med plast kaljenega stekla in posebne folije. Pri sončnih celicah poznamo tri glavne tipe izdelave: polikristalno ali monokristalno tehnologijo in celice iz amorfnega silicija. Največji donos imajo monokristalne sončne celice, drugim tehnologijam se izogibajte. Sončne elektrarne MOON uporabljajo le monokristalno tehnologijo.
Fotovoltaični moduli so med seboj povezani v serijo, več serij modulov pa s posebnim solarnim kablom priključimo na razsmernik (inverter). To je naprava, ki enosmerno napetost pretvarja v izmenično. Čim boljši je razsmernik, tem večji je njegov izkoristek in pravilnejša je oblika krivulje napetosti. Hkrati razsmerniki skrbijo za nadzor posameznih modulov in tudi za sinhronizacijo z javnim električnim omrežjem, v katero se oddaja elektrika. Razsmernik je prek zaščitnih elementov vezan na števec električne energije. Ta meri energijo, ki jo proizvede fotonapetostni sistem. Pri sončnih elektrarnah MOON uporabljamo vrhunske razsmernike proizvajalca SolarEdge.
Ta je običajno aluminijasta, njena naloga pa je, da so moduli pravilno pritrjeni na strešno konstrukcijo, primerno usmerjeni in imajo ustrezen naklon. Pomembno je, da je nosilna konstrukcija zgrajena iz kakovostnih komponent priznanih proizvajalcev, saj je njena pričakovana življenjska doba trideset let in več.
Preberite več
Kaj vam preostane, če ne dobite soglasja?
Kar 23 odstotkov vseh prosilcev bodisi ostane brez soglasja za priklop lastne sončne elektrarne na omrežje ali pa je izdano soglasje omejeno. Na nekaterih območjih Slovenije je takih celo skoraj dvakrat toliko. A to še ne pomeni nujno tudi konca sanj o lastni energetski neodvisnosti.
»Ključno je razogljičenje prometa«
V svojem zagovoru pred člani parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor 13. januarja letos je Bojan Kumer, tedaj še kot kandidat za ministra za okolje, podnebje in energijo, izpostavil nujo po razogljičenju prometa in pospešeno vlaganje v obnovljive vire energije.
Nove subvencije (januar 2023) za sončne elektrarne in hranilnike električne energije
Po tem, ko po 4. marcu 2022 ni bilo več na voljo subvencij za postavitev sončnih elektrarn, so v začetku januarja 2023 na Eko skladu objavili nov poziv za subvencije, namenjen tistim, ki so prejšnjega zamudili, njihova sončna elektrarna pa že deluje.
