Pri mejah je treba upoštevati, da so to teoretične vrednosti, ki so za posamezen avtomobil povečane za poseben faktor ter razliko med dejansko in normirano maso. Ko bo leta 2030 obveljalo 55-odstotno zmanjšanje izpustov glede na današnje stanje, bodo merilom lahko ustrezali le še priključni hibridi, povsem električni avtomobili in druga brezemisijska vozila.
Kljub temu da klasičnih avtomobilov, ki imajo motor z notranjim zgorevanjem, od leta 2035 ne bo več mogoče kupiti, bodo ti seveda še lahko vozili po naših in evropskih cestah ter točili gorivo na bencinskih servisih. Glede na to, da so vsi izdelovalci vozil zakonsko dolžni zagotavljati nadomestne dele še leta po tem, ko prenehajo proizvajati neki model, je strah, da zanje ne bi bili dostopni vzdrževanje in rezervni deli, odveč. Dokler bo na cestah dovolj avtomobilov, ki imajo motor z notranjim zgorevanjem, da bosta njihovo vzdrževanje in izdelava nadomestnih delov zanje dobičkonosna, bodo uporabniki teh vozil imeli zagotovljeno podporo.
Vprašanje pa je, ali se bo po letu 2035, če ne morda že prej, sploh še izplačalo voziti z avtomobili na fosilna goriva. Članice EU so se namreč že uskladile, da naj bi proti koncu desetletja trgovanje z emisijskimi kuponi, kot ga danes poznamo v energetiki in veliki industriji, vpeljali v sektor cestnega prometa. Razlika je le v tem, da bodo manjkajoče emisijske kupone kupovali ponudniki goriv oziroma trgovci z njimi v posameznih državah in se bo tako njihov strošek neposredno prenesel na kupce fosilnih goriv. Pričakuje se, da se bodo zaradi tega že čez nekaj let goriva začela močno dražiti.
Vendar uporabniki oziroma kupci avtomobilov v času teh velikih prometno-energetskih sprememb ne bodo prepuščeni sami sebi. V sklopu prizadevanj, ki jih je Evropska komisija v soglasju z vsemi državami članicami, lahko bi rekli s celotno evropsko politiko oziroma političnimi predstavniki vseh Evropejcev, v vsaj desetletje dolgem procesu združila v sveženj ukrepov Pripravljeni na 55, je tudi vzpostavitev Socialnega podnebnega sklada. V njem se bo po najnovejšem predlogu zbralo 65 milijard evrov sredstev, namenjenih blaženju težav potrošnikov pri nakupu brezogljičnih tehnologij, s tem pa se bodo lahko dosegli smeli cilji o razogljičenju celotne družbe. Prav cestni promet pa je pri celotnem razogljičenju družbe eden najtežjih izzivov, še posebej v državah s takšnim prostorskim razvojem v zadnjih tridesetih letih, kot je značilen za Slovenijo, ki ima razpršeno poselitev, majhna naselja in delovna mesta skoncentrirana v svojem osrednjem delu. To so namreč države, katerih prebivalci so pri dnevni mobilnosti najbolj odvisni od avtomobilov.
Samo od državnih oblasti je sedaj odvisno, ali bodo znale iz Socialnega podnebnega sklada počrpati dovolj sredstev, da bodo vsem prebivalcem pomagale pri množičnem prehodu na električne avtomobile.
Koristi za posameznika in celotno družbo
Kaj prehod na električni avtomobil pomeni za posameznika in celotno družbo, lahko zelo nazorno odkrije primerjava stroškov Audijevih modelov Q4 e-tron 40 in Q5 35 TDI v petih letih. Upoštevani so nakupna vrednost vozila, postavitev domače polnilnice, vzdrževanje in stroški energije ob polnjenju ponoči doma oziroma stroški goriva. Mariborčan, zaposlen v Ljubljani, z električnim avtomobilom v tem obdobju prihrani približno 25.000 evrov. Z nakupom in uporabo vozila ima torej toliko stroškov, kot če bi se odločil za malo bolje opremljeno kombilimuzino oziroma avtomobil segmenta C, ne pa za modnega športnega terenca družinske velikosti znamke Audi.
Obenem voznik avtomobila na fosilna goriva v petih letih v prometnem sektorju v ozračje izpusti 57,5 tone toplogrednih plinov, uporabnik električnega vozila pa niti grama. Če upoštevamo vire proizvodnje slovenske električne energije in izpustom avtomobila na fosilna goriva med vožnjo dodamo emisije, ki nastanejo pri črpanju, predelavi in logistiki nafte oziroma naftnih derivatov, pa so izpusti ogljikovega dioksida vozila z dizelskim motorjem v petih letih za 45,7 tone večji. Tudi ko dodamo emisije med izdelavo od pridobivanja surovin dalje in razgradnjo baterije, električni avtomobil v petih letih globalno, ne le v Sloveniji, zagotavlja za 53 odstotkov manj izpustov toplogrednih plinov.
Vir: Evropska komisija
Preberite več
Vse o aktualnih subvencijah na enem mestu: odprt je nov razpis za SE
Ko se odločate za e-mobilnost in energetsko samooskrbo, je pomembno vedeti, kako vam lahko z nepovratnimi spodbudami pomaga država. Kakšno je torej aktualno stanje subvencij na tem področju?
"Zaslužimo si dober načrt"
Kako do zelenega prehoda, kakršnega si Slovenci zaslužimo? Pogovarjali smo se z odličnim poznavalcem tega področja, dr. Slavkom Ažmanom, vodjem poslovnega upravljanja v Porsche Slovenija.
"Prehod k uporabi električnih avtomobilov se je upočasnil"
Danilo Ferjančič, generalni direktor podjetja Porsche Slovenija, pravi, da so na srečo lahko osredotočeni le na slovenskega kupca, kot bi morali biti od začetka.
