Zeleni načrt je tesno povezan s prometom, pa tudi z drugimi okolji (bivanje, industrija, razgradnja, energetika), skratka z vsem, kar nas obdaja. Hkrati se panoge med seboj vse tesneje prepletajo. Energetika in promet sta povezana bolj kot kadar koli doslej. Pod isti imenovalec prehajajo še infrastruktura, bivanje in trajnostno pridelana energija, ki je ključna, da se dosežejo ambiciozni cilji, obenem pa tudi, da se razogljiči promet, ki v sedanji obliki, tudi če je elektrificiran, še zdaleč ni ogljično nevtralen. Zeleni načrt je idealističen in pozitiven ter dviga Evropo nad industrijsko intenzivnejše in hkrati okoljsko manj odgovorne celine. V ozadju pa nastaja orjaški mehanizem, ki bo krepko posegel v naša življenja in spremenil naše navade, saj je načrt izvedljiv le na ta način.
Cilji zelenega prehoda so strnjeni v nekaj številk, spodnje pa so povezane predvsem s prometom v primerjavi z izpusti leta 1990:
Z uresničitvijo teh načrtov in izboljšavami na drugih področjih (denimo z uporabo recikliranih snovi, učinkovitejšo reciklažo, obnovo materialov in podobnim) bo Evropa kot prva celina leta 2050 postala podnebno oziroma ogljično nevtralna. To pomeni, da bo vsota ogljikovega dioksida, odvzetega iz ozračja, enaka ali večja kot količina tega plina, ki ga bodo vozila, tovarne in drugi viri izpuščali nazaj v atmosfero.
Med letoma 2023 in 2030 bo Evropa za energetsko prenovo stavb namenila 72,2 milijarde evrov. Načrt v podrobnostih zahteva, da se na leto obnovijo trije odstotki vseh javnih stavb in se do leta 2030 v zgradbah doseže 49-odstotni delež obnovljive energije.
K temu cilju se je zavezalo vseh 27 držav članic Evropske unije.
Cilje bo zelo težko doseči tudi zaradi zahtev, ki stremijo k pravičnosti, stroškovni učinkovitosti in konkurenčnosti. Obenem pa bodo, tako so prepričani v Evropski komisiji, ustvarili nove priložnosti za inovacije, naložbe in delovna mesta. Posledica uresničevanja ciljev pa bo med drugim tudi čist, dostopen in cenovno ugoden prevoz v oddaljenih krajih, ki danes za uporabo električnih avtomobilov niso primerni, ker nimajo infrastrukture polnilnic oziroma je ta zelo slaba.
Vse to pojasnjuje, zakaj vlade držav Evropske unije, tudi slovenska, spodbujajo nakup električnih avtomobilov. Brez subvencij namreč ti preprosto ne bi bili konkurenčni bencinskim in dizelskim, njihov prodor med kupce pa bi trajal predolgo. Spodbude za sončne elektrarne povečujejo delež elektrike, pridobljene iz obnovljivih virov, ter omogočajo vsaj delno energetsko neodvisnost gospodinjstev, poslovnih in industrijskih objektov. Logična je tako tudi finančna pomoč za vse druge ukrepe, ki bodo Evropo približali ciljem zelenega načrta. Med najnovejšimi so spodbude za nakup hranilnikov električne energije – ti bodo na dolg rok pripeljali do prave energetske neodvisnosti – in domačih polnilnic, postavitev javnih polnilnic in podobno.
Vse to je in bo potrebno za vzdrževanje mobilnosti v času, ko bodo v evropskem prometu samo še električni avtomobili. Da bo to mogoče, mora biti javnih polnilnic precej več kot danes. Za leto 2030 je predviden park polnilnic na vsakih 60 kilometrov javnih cest. Obenem pa bo, tako obljubljajo proizvajalci vozil, ekonomija obsega zagotovila tudi nižje cene električnih avtomobilov ob ne nujno večjih dosegih. Če bodo polnilnice gosto posejane, velik doseg ne bo več nujen za udobno uporabo električnega vozila. K doseganju ciljev zelenega prehoda bodo seveda pripomogli tudi drugi energenti, denimo vodik in sintetična goriva. A tudi ti so tesno povezani z elektriko, ki je potrebna za njihovo proizvodnjo.
Zeleni načrt posega še globlje. Tako bo denimo od leta 2026 cestni promet vključen v sistem trgovanja z izpusti, kar pomeni dodatno spodbudo za uporabo čistejših goriv in vlaganje v okolju prijaznejše tehnologije. Učinki vlaganj bodo po oceni evropskih komisarjev vidni v celotnih vrednostnih verigah panog energija, promet, gradbeništvo in prenova. Obenem bo transformacija omenjenih dejavnosti pomagala ustvariti trajnostna in lokalna delovna mesta po vsej Evropi. Cilji zelenega prehoda so torej tudi ponovna centralizacija celotne verige – od surovin, proizvodnje, dostave do uporabe – in obenem omejevanje odvisnosti gospodarstva od drugih celin ter zmanjševanje učinkov valutnih in drugih gibanj.
Cilja zelenega prehoda do leta 2030 sta še:
Cilji posegajo tudi v pridobivanje energije. Da bi jih izpolnila, se je Evropa zavezala, da bo delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov, povečala na 40 odstotkov. To bi bilo lahko uresničljivo z uporabo vodika v industriji in prometu. Poleg tega pa je za doseganje ciljev ključno, da se omeji poraba primarne in končne energije, pri čemer je po ocenah Evropske komisije do leta 2030 mogoče zmanjšanje za 36 do 39 odstotkov.
To je bistveno, da se zmanjšajo izpusti ter znižajo stroški energije za potrošnike in industrijo. Komisija predlaga, da se cilji glede energijske učinkovitosti na ravni Evropske unije zaostrijo in postanejo zavezujoči, če hočemo do leta 2030 doseči splošno 36–39-odstotno zmanjšanje porabe primarne in končne energije.
Cilja zelenega prehoda, povezana z energijo, do leta 2030 sta:
Evropa bo tema ciljema prilagodila tudi davčno politiko, ki bo podpirala zeleni prehod. Tako bo dodatno obdavčila uporabo fosilnih goriv in spodbujala izkoriščanje okoljsko prijaznih virov energije. Obenem napoveduje, da se bodo najnižje davčne stopnje za ogrevanje in promet uskladile s podnebnimi cilji. Učinki teh ukrepov bodo pripomogli k izničenju skrajnih situacij, kot sta mraz in vročina, obenem pa naj bi dolgoročno odpravili energijsko revščino. Socialni sklad za podnebne ukrepe bo podprl tudi prebivalce na degradiranih območjih, da bi izboljšal njihov družbeni položaj in mobilnost.
Preberite več
Od sončnih elektrarn do polnilnic in souporabe vozil
V Sloveniji je bila po podatkih spletnega portala za fotovoltaiko, to je portala PV, lani presežena magična meja 1 GW inštaliranih sončnih elektrarn. Rast trga so večinoma zaznamovale samopreskrbne sončne elektrarne, saj se je lani iztekla tako imenovana netmetering shema za male sončne elektrarne.
Hotel City s kar devetimi polnilnicami
V Hotelu City v centru Maribora z 78 sobami so ob koncu leta 2023 v sodelovanju z znamko MOON postavili kar devet polnilnic za električna vozila, ki so namenjene obiskovalcem hotela, garaže in njihove restavracije City Terasa.
Vse o subvencijah na enem mestu: odprt je nov razpis za SE
Ko se odločate za e-mobilnost in energetsko samooskrbo, je pomembno vedeti, kako vam lahko z nepovratnimi spodbudami pomaga država. Kakšno je torej aktualno stanje subvencij na tem področju?
