Gospodarstvo poziva k odpravi administrativnih ovir za trajnostno mobilnost
Predstavniki gospodarstva državi ponujajo roko in pomoč pri oblikovanju spodbudnega okolja za brezemisijski promet.
Tudi vi - tako kot dobra polovica aktivnih prebivalcev te države - ne delate v občini svojega prebivališča? Morda sodite v tisto petino zaposlenih, ki se v osrednji del Slovenije, kjer je vsako četrto delovno mesto pri nas, pripeljejo bodisi čez Trojane, po vrhniškem klancu, izpod Alp ali mimo Grosupljega? Če ob tem živite v relativno majhnem kraju – najverjetneje v lastni hiši ali objektu z nekaj stanovanji -, vam potrebe po osebni, družinski in še posebej poslovni mobilnosti ne more pokriti javni potniški promet, še manj pa denimo pešačenje ali kolesarjenje. Avtomobil je za vas zato preprosto nuja.
To sicer velja za večino Slovencev. Živimo pač v državi, kjer je stopnja urbanizacije že od osemdesetih let prejšnjega stoletja 50-odstotna, s tem pa smo na predzadnjem mestu v EU. In če bo v globalnem merilu, vključno z dobršnim delom držav EU, stopnja urbanizacije do leta 2040 presegla 70 odstotkov, pa bo v večjih slovenskih mestih po nekaterih optimističnih ocenah leta 2050 morda živelo 60 odstotkov ljudi.
Pravilnost tovrstnih napovedi potrjuje prostorski razvoj države v zadnjih dvajsetih letih, ko so se vasi vzdolž avtocestnega križa spreminjale v spalna naselja oziroma so ljudje v njih pospešeno gradili lastne hiše. Tak razpršeni poselitveni vzorec pa se težko spremeni v generaciji ali dveh.
Konkreten primer: Franc Novak
Tudi Franc Novak zaradi okoliščin svojega bivanja in dela brez avtomobila v vsakdanjem življenju ne more, to pa je doslej konkretno občutil v denarnici. Poleg tega ga je obremenjevalo tudi zavedanje, da z vsakim prevoženim kilometrom izpusti v ozračje od 150 do 200 gramov toplogrednih plinov. Vsak dan je do službe namreč prevozil preko 200 kilometrov, pogosto pa zaradi službenih poti še več. V podjetju so sicer njegove zagate s poslovno mobilnostjo reševali s službenim avtomobilom, ki ga je lahko uporabljal tudi zasebno, a zadeva ni bila poceni. Še nedolgo tega je bilo namreč v njegovo davčno osnovo za odmero dohodnine vsak mesec pripisanih več kot 160 evrov, pa čeprav je vozil že štiri leta star dizelski avtomobil nižjega srednjega razreda, za katerega je podjetje odštelo nekaj manj kot 20 tisoč evrov in mu ni plačevalo goriva za vožnjo. Ko je bil avtomobil nov, je bil znesek bonitete v prvem letu približno 300 evrov na mesec. Ob tem je moral Franc Novak za gorivo mesečno odšteti še dodatnih 300 evrov in več.
Sedaj se je to popolnoma spremenilo. Čeprav mu podjetje za povsem nov avtomobil Volkswagen ID.3, katerega maloprodajna cena je več kot 40 tisoč evrov, plačuje tudi električno energijo za vožnjo, mu bonitete sploh ni treba več plačevati. Podjetje je moralo pred nakupom skupaj s Francem Novakom razmisliti le, ali se jim splača uveljavljati odbitek DDV, do česar imajo sicer pravico podjetja, ki kupujejo električno (tudi osebno!) vozilo, katerega cena ne presega 80 tisočakov. Na prvi pogled je odgovor preprost – a le na prvi pogled. Zakonodaja namreč zahteva beleženje vseh kilometrov, prevoženih v zasebne namene, saj se za vsak prevožen kilometer take poti v davčno osnovo za DDV pripiše 38 centov. Vsak kilometer, prevožen v osebne namene je tako potrebno pomnožiti z 0,0836 evra. Ko zmnožek te vrednosti s številom prevoženih kilometrov službenega električnega avtomobila v osebne namene v petih letih preseže vrednost odbitnega DDV, se je bolje ne odločiti zanj. Pod črto lahko namreč podjetje to stane več, kot bi znašal odbitek DDV.
Pri modelu Volkswagen ID.3 GO (58 kWh), katerega maloprodajna cena znaša 43.824 evrov, je ta meja postavljena na 23.065 kilometrov voženj službenega električnega avtomobila v osebne namene na leto. V petih letih je to 115.326 kilometrov. Tako bi bila ta meja pri tem avtomobilu presežena, če bi zaposleni na vsakdanji povratni vožnji na delo prevozil več kot 98 kilometrov (število delovnih dni na leto z upoštevanjem minimalnega letnega dopusta).
Z nakupom električnega avtomobila, ki gospodu Novaku zagotavlja povsem enako vozno izkušnjo kot prejšnji dizelski, si je podjetje zagotovilo tudi možnost zmanjšanja davčne osnove za davek na dobiček v višini 40 odstotkov neto vrednosti vozila, ki jo lahko izkoristi v petih letih po nakupu.
Tako čez palec pa bo podjetje, ob plačilu električne energije za službeno in osebno rabo električnega avtomobila, zanjo plačalo približno petkrat manj kot za gorivo klasičnega avtomobila. V petletnem obdobju lahko ti prihranki presežejo nekaj deset tisoč evrov. Obenem pa je občutno, kar nekajkrat, manjši tudi strošek vzdrževanja vozila, za katerega pa si podjetje lahko odbije DDV, tudiv primeru, če se za to možnost pri nakupu ni odločilo.
Velik prihranek pa se s spremembo zakona o dohodnini nanaša na višino bonitete, ki se šteje gospodu Novaku v davčno osnovo. Medtem ko bonitete za zasebno rabo službenega električnega vozila ni, pa bi se moralo v petih letih za primerljivo zmogljiv dizelski Volkswagen Golf, katerega maloprodajna cena je sicer za več kot devet tisoč evrov nižja od maloprodajne cene VW ID.3 (34.645 evrov), v davčno osnovo za dohodnino šteti skoraj 27.700 evrov.
Če gospod Novak glede na prejemke sodi denimo v dohodninski razred z 39-odstotno obdavčitvijo, to pomeni, da bi na letni ravni prihranil 2.432 evrov, v petih letih 12.160 evrov. Primerljivo velja tudi za podjetje, ki mora plačati 16,1-odstoten davek na vrednost mesečne bonitete. Za podjetje torej velja prihranek 1.004 evrov na letni ravni in 5.020 evrov v petih letih.
Preverite, koliko znaša boniteta za uporabo službenega vozila v zasebne nameneElektrična vozila prinašajo rešitve poslovne mobilnosti, s katerimi se močno zmanjšujejo stroški podjetij in uporabnikov, ob tem pa se rešuje ena največjih težav slovenske družbe: enormne emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi prometa.
Gospod Novak je z novim električnim avtomobilom zelo zadovoljen. Končno lahko namreč tudi v praksi dokaže, da razogljičenja in boja proti podnebnim spremembam ne zagovarja le ob najrazličnejših druženjih, marveč ga udejanja tudi v vsakdanjem življenju. Nič več ne naklada, sedaj to živi! To, da bo na streho svoje hiše postavil sončno elektrarno in po sistemu neto meritev vozilo marsikdaj napolnil z električno energijo, ki mu jo bo podjetje za vožnjo s službenim avtomobilom v osebni rabi plačalo, a jo bo proizvedel sam, pa že meji na znanstveno fantastiko. Prav službeni avto v osebni rabi mu bo namreč omogočil, da presežki električne energije, pridobljeni na strehi njegove hiše, ne bodo več neizkoriščeni ostajali trgovcu z električno energijo.
S strahom, da bo doseg električnega vozila nezadosten ter njegovo polnjenje zapleteno, dolgotrajno in nezanesljivo, je gospod Novak opravil takoj v prvih dneh uporabe novega službenega avtomobila. Ko sta pobalina na zadnjih sedežih vozilo, ki ima tudi vlogo družinskega jeklenega konjička, poimenovala ‘vesoljski avto’ ter je žena še posebej začela ceniti pozitivno diskriminacijo električnih avtomobilov ob polnjenju v mestnih središčih (brezplačno parkiranje med polnjenjem, tudi na parkirno najbolj obremenjenih lokacijah), pa je vedel, da družini njegovo novo službeno vozilo v osebni rabi daje resnično nekaj več. Spoznal je, da je avtomobil, še posebej v Sloveniji, lahko del rešitve, le biti mora električni.
Finančne ugodnosti za podjetja pri nakupu električnega vozila*:
- Odbitek DDV: od 1.1.2022 so vsa podjetja ob nakupu električnega avtomobila, katerega vrednost (z vsemi dajatvami) ne presega 80 tisoč evrov, upravičena do odbitka vstopnega DDV, ne glede na to, katero dejavnost opravljate. Odbitek DDV velja tudi pri servisnih storitvah in nakupu nadomestnih delov za to vozilo.
- 40 % investicijska olajšava za digitalni in zeleni prehod - manj davka na dobiček za podjetje; v naslednjih petih letih po nakupu lahko podjetje uveljavlja davčno olajšavo v skupni višini 40 % vlaganj v trajnostno mobilnost, vključno s polnilnimi postajami, fotovoltaiko in hranilniki energije.
- Brez plačila bonitete – od marca 2022 se mesečno ne plačuje več davkov in prispevkov v primeru zasebne uporabe službenega električnega vozila (medtem ko znaša boniteta za klasična vozila z notranjim zgorevanjem 1,5 % nabavne vrednosti, oziroma še 0,25 odstotka več, če je plačana tudi energija za vožnjo).
- Brez letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu za električni avto.
- Med najprivlačnejše ugodnosti tako imenovane pozitivne diskriminacije sodi nekajurno brezplačno parkiranje na najatraktivnejših mestih v urbanih okoljih v času polnjenja vozila na javnih polnilnicah.
- V Sloveniji Eko sklad podjetjem žal ne podeljuje več subvencij za nakup električnih avtomobilov (za fizične osebe so še vedno na voljo), so pa na voljo relativno ugodni krediti za okoljske naložbe, med katere sodi tudi nakup električnega avtomobila.
Preberite več
"Verjamem v moč evropske avtomobilske industrije"
Danilo Ferjančič, generalni direktor podjetja Porsche Slovenija, pravi, da evropska avtomobilska industrija nujno potrebuje več regulacijske prožnosti.
Pomembnost spodbud za prehod na e-mobilnost
Za subvencije za nakup električnega vozila lahko za nakup od 1. 6. 2024 zaprosijo tudi samostojni podjetniki, kar je dodatna spodbuda za trajnostno mobilnost.
